Zavod za turizem TRG Vipava

Enodnevna tura športnih avtomobilov Rally to Brda od Logatca do Goriških brd na zadnjo nedeljo v septembru se je ustavila tudi v Vipavi. Na Glavnem trgu so bili v dopoldanskem času na ogled atraktivni športni avtomobili, ker pa udeležence ture povezuje poleg ljubezni do avtomobilov tudi ljubezen do dobre lokalne kulinarike, so obiskali tudi našo vinoteko. Navdušili smo jih z degustacijo pinele, stare vinske sorte, ki jo danes najdemo le še v Vipavski dolini, v čudovitem ambientu starodavne vinske kleti. Organizator ture Rally to Brda, GTAdventures, se zahvaljuje občini Vipava in lokalni turistični organizaciji za pomoč pri izvedbi obiska in za gostoljubnost.

Obveščamo vas, da smo spremenili odpiralni čas Lanthierijevega hrama in TIC-a Vipava. Novi urnik je naslednji: Ponedeljek–petek: 9.00–17.00 Sobota: 9.00–13.00 Nedelja in prazniki: 13.00–17.00 Vabljeni, da nas obiščete v novem delovnem času!

V torek, 24. septembra, v Goriški knjižnici Franceta Bevka smo se udeležili okrogle mize »Sledi umetnosti v čezmejnem prostoru«, ki je bila namenjena predstavitvi nove brošure z naslovom »Umetniki med rekami in lagunami: umetniške poti«. Izdelavo brošure je koordiniral Zavod za turizem Trg Vipava, nastala pa je v okviru evropskega projekta BEroots – Med rekami in lagunami: umetniške poti. Brošura predstavlja umetnike iz čezmejnega prostora občin Vipava in Sovodnje ob Soči ter območja Benečije, ki s svojo ustvarjalnostjo pripovedujejo zgodbe o krajih, ljudeh in kulturni dediščini ob meji. Njihovo delo ponuja dragocen vpogled v manj znane, a izjemno avtentične umetniške izraze tega prostora. Pri izdelavi brošure so sodelovali vsi partnerji projekta BEroots. Pomembno vsebinsko vlogo sta imeli Občina Sovodnje ob Soči in italijanska agencija VEGAL, ki sta prispevali izbor umetnikov in besedila z

Obveščamo vas, da imamo nov elektronski naslov: tic@vipava.si Vsa pošta, ki bo še naprej prihajala na stari naslov tic.vipava@siol.net, bo v prehodnem obdobju, samodejno preusmerjena na novi naslov. Prosimo, da si v svojih kontaktih posodobite naš e-naslov. Za dodatne informacije smo vam vedno na voljo.

V vinoteki Lanthierijev hram je do konca oktobra na ogled razstava »Srečna dežela je, vino rodi …«, ki na petih razstavnih panojih pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini vinogradništva in vinarstva na Vipavskem. Avtorica razstave je Barbara Sosič, etnologinja in kustosinja za kulturo gospodarskih načinov in prometa v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Pri raziskavi sta ji pomagala domačina Zdenka Žigon in Jurij Rosa. Na odprtju razstave je o pomenu vinogradništva spregovorila tudi dr. Jasna Fakin Bajec z Univerze v Novi Gorici. Razstava obiskovalce popelje od prvih sledi vinske trte v Štanjelu iz bronaste in železne dobe, prek obdobja samostanov, zemljiških gospodov in reform Marije Terezije, do prelomnih trenutkov, kot je prihod trtne uši ob koncu 19. stoletja, ter razvoja vinogradništva v 20. stoletju. Posebno pozornost namenja tudi šegam, navadam in svetnikom, ki so spremljali trgatev in krepili skupnost

Na letošnji izbor županove penine so se prijavili 4 vinarji, ki so skupaj predstavili 9 vzorcev penin, letnikov od 2017 do 2024. Priznanje je prejela vinska klet VINA BENČINA s svojo penino BLANC DE NOIRS sorte modri pinot. Čestitamo! Blanc de Noirs Sorta grozdja: 100 % Pinot Noir Značilnosti: Brut nature, klasična metoda, 24 mesecev zorenja v steklenici Tla: lapor, ilovica Nadmorska višina: 200 m Vinograd: Slivnica Bližina potoka, laporno ilovnata tla in vinograd je orientiran severno-vzhodno. Trte so starejše, z razvitim koreninskim sistemom, ki črpa hranila in vlago globoko iz lapornatih tal, s čimer je ohranjena živahna kislost in sadni karakter vina. Pridelava vina: Stiskanje celih grozdov in izbor ustreznega mošta pred fermentacijo. Pazljivo stekleničenje in sekundarna fermentacija, zorenje 24 mesecev.

Vipava izvira ob zahodnem vznožju Nanosa. Kraška voda prihaja na površje iz večjih razpok in špranj na stiku med neprepustnim flišem in nanj narinjenimi karbonatnimi kamninami, ki gradijo Nanos. Stalnih izvirov je sedem. Najjužnejši je izvir Pri kapelici (1), sledi izvir Pod lipco (2), ki je zajet za vodovod. Tretja skupina izvirov (3) je razporejena v osrednjem zatrepu vipavskih izvirov. V južnem delu tega zatrepa vre voda iz številnih razpok in ograd pod hišo in vrtovi, večji izvir je tik za nekdanjim mlinom. Najizdatnejši izvir je tik pod vhodom v umetni rov Vipavske jame (4). V osrednje izvire Vipave, imenovane Pod skalco, se poleg omenjenih dveh izvirov (3, 4) stekajo še vode po dveh neprehodnih špranjastih rovih Za gradom (5). Ob najvišjih vodah se pojavi še vrsta drobnih curkov iz skalnih razpok nad izviri. Podobne narave kot izvir Za gradom je dvojni izvir Pod farovžem (6,7). Voda se

Ob pobočju Nanosa se vije cesta iz Razdrtega proti Vipavi. Od glavne ceste še ne 2 km proti zahodu leži ob vznožju Vipavskega pobrdja 186 m nad morjem vas Podraga. Cerkve so tukaj tri: glavna je cerkev sv. Mohora in Fortunata. Kilometer od vasi proti Vipavi je mala cerkvica sv. Urbana, ki je bila zgrajena nekaj let pred letom 1758. Visoko nad Podrago je na samotnem kraju 556 m nad morjem cerkev sv. Sancirba. Obisk te cerkve predstavlja domačinom in vsem ostalim obiskovalcem prijetno izletniško točko. V pisnih virih so se ohranili mnogi zapisi, ki govore o bogati vinogradniški tradiciji.Večina podraških vinogradov je zasajenih na zahodni strani, kjer se razteza slikovita vinogradniška lega Ravno brdo, tam se Vipavsko gričevje sreča z obronki Krasa. Na vzhodni strani je manjša vinogradniška lega, lega sv. Margarete.

Gradišče pri Vipavi je lepa primorska vasica, ki leži pod strmim pobočjem Nanoške planote v zgornji Vipavski dolini. Gradišče pri Vipavi je omenjeno kot prazgodovinska naselbina na Zatrepu nad vasjo že v halštatskem obdobju. To je obdobje starejše železna dobe, ki je na Slovenskem ozemlju trajala do 300 let pred Kristusom. Vasica predstavlja eno izmed izhodišč za pohod na Nanos. Pot do Gradišča je zelo preprosta; z avtom se zapeljete dva kilometra iz Vipave do parkirišča na vrhu vasi (240 m), od koder je najlepše izhodišče za izlet na Gradiško Turo (761 m) in Plaz (529 m) po težji plezalni ali po lažji poti. Mimo cerkvice sv. Miklavža vodi ena izmed mnogih poti do Vojkove koče na Nanosu (1240 m). V prepadnih stenah Gradiške Ture je tudi znano plezališče za plezalce v prostem plezanju (196 plezalnih smeri).

Spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji Vipavski dolini je v vsej antični zgodovini našega prostora edini dogodek svetovnozgodovinskega pomena. Odraz njegove velike pomembnosti je tudi veliko število sporočil o njem v antični in srednjeveški književnosti. Medtem ko druge dogodke iz vojaške in politične zgodovine ponavadi osvetljuje en sam zapis, v prav redkih primerih dva ali trije, pa naletimo na opis ali vsaj omembo bitke pri Frigidu pri večini poznoantičnih zgodovinarjev, ki opisujejo dobo cesarja Teodozija. Njihovi opisi so podlaga za predstavitev tega dogodka pri bizantinskih in zahodnih srednjeveških piscih svetovnih kronik in cerkvenih zgodovin. Kljub velikemu številu poročil je rekonstrukcija dogodka, ki mora kritično upoštevati vsa antična poročila, po drugi strani pa geografske in strateške značilnosti kraja spopada, izjemno zapletena in v posameznih pomem

Župnijska cerkev sv. Štefana datira med leti 1460 in 1465. Gre za izjemen stavbni tip, saj ga sestavljata pravokotna ladja in dolg dvopolni kor s petosminskim zaključkom, ki ga obdaja pet dvakrat stopnjevanih zunanjih opornikov. Od prvotne srednjeveške cerkve okoli 1460-65, se je ohranil prezbiterij in delno stene ladje. Cerkev so leta 1556 zgradili skoraj povsem na novo (napisa na stranskih portalih). Takrat so na njeni JZ strani najbrž postavili tudi samostojen stolp, viden na Valvasorjevi upodobitvi Vipave iz leta 1679, ki so ga v 18.st. spremenili v zvonik in ga pokrili s čebulasto streho. Na njegovo obrambno funkcijo v 16.st. opozarja poševno grajeno trdnjavsko podnožje, sorodno sočasnim obrambnim stolpom okoliških graščin. Cerkev je bila med 1679 in 1750 podaljšana proti zahodu, tako da se zdaj stika z zvonikom; tedaj so jo tudi barokizirali. Prezbiterij je v celoti poslikan, freske pa so nastale v dveh fazah: obočne, pripisane Fran

Manče so majhna, strnjena vas v Zgornji Vipavski dolini v vznožju Vrhov pod Goriškim prevalom ob cesti, ki povezuje Vipavsko dolino s Štanjelom. Vas ima odlično vinogradniško lego in je od Vipave odmaknjena tri kilometre, od Ajdovščine deset, prav toliko do Štanjela. Sestavljajo jo trije zaselki: Na Jagni, Furlanov konec in Spodnji konec. Na južnem delu vasi teče Manški potok, ki se združi s potokom Plešivec. Oba se izlivata v potok Močilnik. Prav v ravnini ob tem potoku obdelujejo vaščani svoje njive in travnike, južno, do roba vasi, pa uspeva vinska trta. V Mančah so se ohranile pripovedi, ki govorijo o nastanku vasi. Ime kraja Manče, naj bi izhajalo iz italijanščine, kjer beseda pomeni dar, darilo. V starih časih sta v današnjih Mančah stali le dve hiši: Janežičeva na Jagni in Sortova. Domačiji sta bili zgrajeni na podoben način in morda je celo kamnita portala njunih dvorišč izdelal isti mojst

Ponujajo 7 mest za parkiranje avtodomov. Za več informacij kontaktirajte kočo.

Športno rekreacijski center in kamp Do Kampa Tura pridete, če v Vipavi zavijete proti Gradišču in se povzpnete po 1,6 km dolgi asfaltirani cesti. Kamp Tura leži pod naravno plezalno steno Gradiška tura, v neokrnjenem območju Nature 2000. Presenetil vas bo čudovit razgled na zgornjo Vipavsko dolino. Znašli se boste v mirnem okolju, odmaknjeni od mestnega vrveža, kjer boste uživali v počitku in različnih športnih dejavnostih. Gostom je na voljo: 10 prostorov za avtodome 30 šotorišč 2 tenis igrišči z umetno travo 4 stezno balinišče igrišče za odbojko na mivki košarkarsko igrišče rokometno igrišče igrišče za mali nogomet otroška igrišča umetna plezalna stena izposoja električnih in navadnih koles.

Nedaleč iz Vipave se v prijetni primorski vasici poleg znanega plezališča Gradiška Tura nahaja kmetija Ferjančič. Kmetija je že dobro poznana po prirejanju tradicionalne Osmice in sicer 2 x letno (v aprilu in novembru). Takrat je dogajanje še posebej pestro. Osmica bo potekala po objavljenem datumu od 13. maja do 22 maja 2022. Na osmici lahko obiskovalci uživajo v domačih dobrotah kot so različni narezki s pršutom in sirom, vipavski joti, zelju, mesninah, ter odličnih domačih štrukljih. Kmetija se ukvarja tudi z vinarstvom. Od belih vin ponujajo rebulo, pinelo in sauvignon od rdečih pa cabernet sauvignon, refošk in merlot. Družina Ferjančič ponuja svojim obiskovalcem tudi možnost nastanitve in sicer v dveh sobah. 1. soba: 3 postelje 2. soba: dvoposteljna soba z dodatnim ležiščem V vsaki sobi je TV, tuš in WC pa si sobi delita.

Nedaleč od Vipave se nahaja prijetna primorska vasica Vrhpolje. Vrhpoljska zemlja je bila zaznamovana že v rimskih časih. Leta 394 naj bi na polju proti Dupljam in Zemonu potekala bitka med rimskim cesarjem Teodozijem in upornikom Evgenijem. Po zgodovinskih virih je na izid vplivala burja, ki je v prid Teodoziju obračala puščice v Evgenijeve vojake. Sedaj je vasica poznana po priznanih vinarjih in odličnih vinih, katere povezuje Vipavska vinska cesta. Vas Vrhpolje je odlična izhodiščna točka od koder se lahko odpravimo v naravo. Od tu se lahko povzpnemo na planoto Nanos, ki je pravi raj za ljubitelje kolesarjenja in pohodništva. V bližini vasi se nahaja plezalna stena v soteski potoka Bela, ki privablja mnogo domačih in tujih plezalcev. Za obiskovalce, ki si želijo ostati v Vrhpolju in Vipavski dolini dalj časa, pa je sedaj na voljo tudi Pouletov kamp, ki se nahaja v neposredni bližini cerkve sv. Primoža in Felicijana. Kamp je v lasti družine Kobal, ki s svoj

Podzemna Prenočišča Domačija Majerija vam poleg odlične kulinarične in vinske izkušnje nudi možnost enkratne izkušnje prenočevanja pod zemljo. Na razpolago vam je deset dvoposteljnih sob, obarvanih na temo zelišč. Umeščene so pod zeliščnim vrtom, tik ob naši 300 let stari domačiji. Odločitev za izgradnjo sob pod površjem zemlje izvira iz dejstva, da je Majerija kulturni spomenik, ki ga z novo strukturo nismo želeli razvrednotiti. Prav tako iz dejstva, da se nahajamo dobesedno med vinogradi in sadovnjaki in na ta način ne vplivamo na spremebo čudovite naravne krajine. Naravo ohranjamo za danes in jutri. Kljub temu smo poskrbeli da so sobe naravno osvetljene z obilom sončne svetlobe, polne domačnosti in pozitivne energije. Čez dan iz sobe lahko opazujete razgibano nebo, zvečer pa iz postelje uživate v opazovanju zvezd. Celotno doživetje zaokrožata prijeten mir in tišina. Izkušnja, ki jo morate poskusiti! Sobe so vam na

Vojkova koča na Nanosu (1240m) je planinska postojanka pod vrhom Pleše (1262m) na visoki kraški planoti Nanos. Odprli so jo leta 1949 in se imenuje po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku (1920 -1943).