sorta: Klarnica

O klarnici ali klarni meji Vertovec piše, da je samosevka, najdena v meji ali loki neke gospe Klare iz Dornberka. Označi jo kot močno rodovitno sorto, ki pozno zori, ima puste in vodene jagode ter daje slabše vino. Tako je bilo v času Vertovca, ko je bila klarnica veliko sajena po celi Vipavski dolini, ob novih vinogradniških in vinarskih tehnologijah pa postaja vse bolj zanimiva sorta. Trs je bujne rasti, grozd je velik, srčaste oblike, širši kot daljši, krilat.

Jagoda je velika in podolgovata. Njena kožica je debela, trda, rjavkasto rumene barve. Rodi zelo dobro. Dobro kljubuje suši in je primerna za suhe lapornate zemlje. Zori pozno. Klarnica ima velik petdelni list. Listne žile so z obeh strani zelene, nekoliko dlakave, listni pecelj je dolg, bledo zelen. Cvet je dvospolen. Grozd je velik, srčaste oblike, širok s prigrozdki. Jagoda je debela, podolgovata, rjavkasto rumene barve. Trs je bujen in srednje občutljiv na nizke temperature. Sorta je srednje občutljiva na peronosporo in oidij ter manj občutljiva na sivo grozdno plesen. Ima dolgo vegetacijsko dobo in dobro rodnost.

Opisi avtohtonih vinskih sort Vipavske doline, so povzeti iz knjige "Pinela in zelen, žlahtna dediščina Vipavske doline", ki jo je leta 2005 izdala in založila Razvojna agencija ROD Ajdovščina.