Župnijska cerkev sv. Matije na Slapu

Cerkev stoji sredi vasi, na »placu«. Obdana je z zidom nekdanjega pokopališča, skozi katerega vodita dva vhoda. Cerkev se omenja 1373. Po lokalni legendi naj bi jo bil v 13. st. zgradil malteški viteški red. Današnja cerkev stoji na temeljih srednjeveške predhodnice z začetka 70-tih let 15.st. Od prvotne gotske stavbe, so se ohranili le sklepniki, ki so zdaj pritrjeni na stene cerkvene notranjščine in na sprednjo stran obhajilne mize. Cerkev so v 2.pol.17. in v 1.pol.18.st. zgradili skoraj povsem na novo. 29.8.1765 jo je posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems.

Desno od zvonika so v pritličje fasade vzidane tri kamnite plošče z reliefno izklesanimi enakokrakimi križi (morda posvetilni križi stare cerkve), ki veljajo za dokaz prisotnosti malteških vitezov na Slapu. Tri lunetna polja nad venčnim zidcem na S steni ladje in prezbiterija je Tone Kralj 1967 poslikal s freskami. Na zadnjo steno kapele sv. Notburge je Franc Jelovšek okoli leta 1744 v fresko tehniki naslikal oltarni nastavek. Pred stebrno oltarno arhitekturo je postavil sv. Donata in sv. Evrozijo, zavetnika zoper slabo vreme, strele in nevihte. V vogalih nad svetnikoma lebdita dva puta, ki nosita grba naročnikov poslikave.

Stebrni veliki oltar sv. Matije, izdelan iz rdečkastega in rumenega marmorja in pripisan krogu delavnice Pasqualeja Lazzarinija, je iz 1.pol.18.st. Slika sv. Matije v tronu in slika sv. Jakoba starejšega v atiki sta delo Mihaela Stroja.

Vir in informacije: DEKANIJA VIPAVSKA (1 IN 2)- Leksikon cerkva na Slovenskem, Mohorjeva družba Celje, 2004, uredil Luka Vidmar