Manče so majhna, strnjena vas v Zgornji Vipavski dolini v vznožju Vrhov pod Goriškim prevalom ob cesti, ki povezuje Vipavsko dolino s Štanjelom.
Vas ima odlično vinogradniško lego in je od Vipave odmaknjena tri kilometre, od Ajdovščine deset, prav toliko do Štanjela.
Sestavljajo jo trije zaselki: Na Jagni, Furlanov konec in Spodnji konec. Na južnem delu vasi teče Manški potok, ki se združi s potokom Plešivec. Oba se izlivata v potok Močilnik. Prav v ravnini ob tem potoku obdelujejo vaščani svoje njive in travnike, južno, do roba vasi, pa uspeva vinska trta.
V Mančah so se ohranile pripovedi, ki govorijo o nastanku vasi. Ime kraja Manče, naj bi izhajalo iz italijanščine, kjer beseda pomeni dar, darilo. V starih časih sta v današnjih Mančah stali le dve hiši: Janežičeva na Jagni in Sortova. Domačiji sta bili zgrajeni na podoben način in morda je celo kamnita portala njunih dvorišč izdelal isti mojster, saj sta bila podobno oblikovana.V tistih časih je bil pri Janežičevih gospodar neki Pankrac, ki se je preživljal s pripreganjem. Nad Mančami je bil namreč hud klanec. Ko so v 17. stoletju na Gočah gradili zvonik je Pankrac dal na razpolago šest parov volov. Zato so mu na Gočah v zahvalo postavili »Pangrc pil«. Pravijo tudi, da je mežnar počakal z zvonenjem dokler ni videl, da gre Pankrac v cerkev. Neka zgodba pravi, da je pastir, ki je gnal ovce na Nanos na križišču konec vasi zašel. V hribu nad Mančami ga je raztrgal medved. Zato so v križišče postavili znamenje, ki je služilo kot kažipot: proti Gočam je obrnjena podoba sv. Andreja, zavetnika Goške župnije, na Štjak gleda sv. Jakob, v Podnanos sv. Vid in proti Gradišču podoba križa. Danes križišča kot je bilo nekdaj ni več, znamenje pa stoji v ovinku konec vasi.
