Vas leži v zgornji Vipavski dolini ob cestni povezavi Ljubljana-Nova Gorica, kjer se popotniku, ki potuje iz notranjosti Slovenije preko Rebernic odkrivajo lepote in posebnosti doline. Kraj z okolico je prvi, kjer ga pozdravijo primorsko podnebje, primorska arhitektura in vinorodne lege z žlahtnim vinom v kleteh. Skupaj z bližnjimi naselji Podbreg, Hrašče, Poreče in Orehovica, ki sestavljajo eno krajevno skupnost, je na tukajšnjem območju okoli 800 prebivalcev.
Iz vasi so speljane ceste preko Vrabč na Kras ter v sosednja kraja Lozice in Podraga. Na začetku Rebernic se odcepi cesta na Nanos, iz vasi pa vodita na goro tudi označeni stezi.
V naselju združita svoje vode potoka Pasji rep in Močilnik, ki preide tu v širše dolinsko dno. Domačini imajo svoja polja v ravnini, v višjih prisojnih legah so vinogradi, na nanoški planoti pa gozdne posesti. V preteklosti so na Nanosu tudi množično kosili in pridelovali zeljnate sadike. Občasna močna burja, značilna za zgornji del doline, je pogojevala tudi urbanistično zasnovo naselja in način gradnje ter oblikovanja domačij. Podnanos je gručasto naselje z ozkimi ulicami v starem delu vasi, kar mu daje mediteranski videz. V njem je ohranjene mnogo ogleda vredne kulturne dediščine. Staro ime kraja Št. Vid se med ljudmi ohranja v domači obliki: Šembid.
Prvotna cerkev sv. Vida je bila verjetno zgrajena že vsaj v 13. stoletju, sedanja je iz druge polovice 17. stoletja. Zvonik oglejskega tipa velja za enega lepših primerov na naših tleh, imeniten okras cerkve pa je tudi njeno renesančno pročelje. Največjo umetnostno veljavo daje cerkvi bogata notranja oprema. Glavni oltar s podobo sv. Vida je mogočna kamnita pozno baročna mojstrovina iz druge polovice 18. stoletja, iz istega časa sta tudi stranska oltarja s podobama Marijinega vnebovzetja in Spreobrnjenja sv. Pavla. Kapela Matere Božje, gotski prezbiterij prejšnje cerkve, je izredna umetnostno zgodovinska znamenitost širšega pomena. Njen obok krasijo reliefno oblikovani sklepniki in konzole iz časa okrog leta 1460. Čudovit okras kapele so ostanki fresk iz konca 15. stoletja s primeri izredno lepih poslikav delavnice, ki se je zgledovala po renesančnem slogu.
Cerkev sv. Kozme in Damijana (sv. Roka) leži v Podbrjah. Čas njenega nastanka ni zanesljivo izpričan, posvečena je bila leta 1503, sedanjo podobo pa je dobila v 17. stoletju. Njena največja dragocenost so trije leseni in pozlačeni oltarji iz tega stoletja. Stranska dva kažeta še precej značilnosti renesančneizdelave, glavni oltarz baročnim izrazom pa se uvršča med naimenitnejše v slovenskem prostoru.
Graščina Rosenek (Dolencov grad) leži ob podružnični cerkvi sv. Kozme in Damijana v Podbrjah. Zgradila jo je plemiška rodbina Rossetti. Njen nastanek je postavljen v čas med koncem 16. in koncem 17. stoletja. Stavba je pravokotne oblike z notranjim dvoriščem, ki je v štirih traktih združeval stanovanjske in gospodarske prostore.
Graščina Schiwitzhofen (Živcov grad) leži v bližini iste cerkve. Verjetno je nastala v 2. polovici 17. stoletja. Stavba je primer grajskega poslopja v obliki četverokotnika z notranjim dvoriščem. Obe stavbi nista povsem ohranili prvotnega izgleda, ker sta deloma predelani in porušeni.
Zajčji grad (Tavčarjeva hiša) se nahaja ob cesti, ki pelje v Orehovico. Zgrajen je bil konec 17. stoletja in je dobro ohranjen primer arhitekture vaškega dvorca.
Ob potoku Močilnik, v Koritniku, stoji poslopje z žago venecijanko, oblikovno in tehnično redek ter dobro ohranjen spomenik žage na vodni pogon, katere nastanek sega morda še v 15. stoletje.
V kraju so tudi štirje lepi kamniti mostovi: dva enoločna čez potok Pasji rep, prek Močilnika pa enoločen in dvoločen most.
V starem delu vasi je še nekaj zanimivih starejših hiš z gospodarskimi poslopji, mojstrsko izdelanimi portali, obokanimi kletmi in drugimi kamnoseškimi stvaritvami.
ZNANI ŠEMBIDCI
Matija Vertovec (Šmarje na Vipavskem, 1784 - Št. Vid, 1851), duhovnik, služboval v Št. Vidu med leti 1813-1851, izjemno zaslužen za napredno kmetijstvo in vinogradništvo na Vipavskem, eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev v 19. stoletju na področju vinogradništva in vinarstva. Bil je odličen govornik, pisal in objavljal je tudi razprave s področja zgodovine, zemljepisa, kemije in drugih ved. Spodbudil je pesnika Franceta Prešerna k pisanju Zdravljice.
Stanko Premrl (Št. Vid, 1880 - Ljubljana, 1965), duhovnik in glasbenik. V slovenski glasbeni zgodovini velja za enega najplodovitejših skladateljev, kot organist, glasbeni pedagog pisec in urednik pa za osrednjo osebnost slovenske cerkvene glasbe 20. stoletja. Uglasbil je Prešernovo Zdravljico, ki je slovenska državna himna.
Rihard Dolenc (Št.Vid - Podbrje, 1849 - Novo mesto, 1919), kmetijski strokovnjak, šolnik in pisatelj, zaslužen za pospeševanje in organizacijo kmetijstva v slovenskem prostoru. Med leti 1873-1886 je bil ravnatelj kmetijske šole na Slapu pri Vipavi, nato pa na Grmu pri Novem mestu.
Narodni heroj Janko Premrl-Vojko (Št. Vid, 1920 - Brinov grič, 1943), borec za narodne pravice v času italijanske fašistične oblasti in partizanski komandant med oboroženim bojem v času druge svetovne vojne. Med Primorci je postal zgled domoljuba in bojevnika za svobodo primorskega ljudstva.
