Plemiška rodbina Lanthieri, po rodu iz okolice Brescie, se je na Goriško preselila v 2. polovici 15. stoletja. Vipavsko graščino, ki jo Valvasor imenuje Novi grad, je okoli leta 1659 zgradil Anton V. Lanthieri: o tem priča letnica, izklesana na sklepniku portala, ki iz palače vodi na mostiček za njim. Povod za gradnjo je bil bržkone za naslednje leto napovedani prihod cesarja Leopolda I., ki je 17. septembra 1660 na poti iz Ljubljane v Gorico tudi zares prenočil v Vipavi. V privilegijih, podeljenih Lanthierijem ob povišanju v grofovski stan leta 1642, je bilo namreč zapisano, da ima vsak vladar, ki pride v deželo in se ustavi v trgu, pravico do bivanja v palačah in gradovih te rodbine. Iz dokumentov, hranjenih v rodbinskem arhivu, je razvidno, da je dunajski dvor navadno predhodno poslal posebne komisarje, ki so poskrbeli za to, da so v Vipavi in Braniku zgradili dodatne hleve in stanovanja za številno vladarjevo spremstvo: v Vipavi so tako na državne stroške posebej za to priložnost zgradili hleve za 240 konj vojaškega prateža.
Mesnati listi v okenskih ostenjih, v šopke povezane knjige, domišljijske krajine, marmorirani vzorci in nerodno naslikani figuralni prizori z zanimivo ikonografsko vsebino, vzeto iz antične mitologije in basni, izdajajo avtorstvo iste slikarske delavnice, ki je v sredini osemdesetih let 17. stoletja poslikala stene notranjščine bližnje Lanthierijeve vile na Zemonu. V duhu barokizacije je bila graščina okoli leta 1762 predelana v podeželski dvorec. Pred dvorcem je bil urejen veliki parterni park s kipi putov. Vzdolž parka so bila zgrajena nova gospodarska poslopja, stara na otoku za dvorcem pa so bila okoli leta 1767 prezidana in dopolnjena tako, da tvorijo simetrično urejen, tritraktno zaprt stavbni kompleks. Prostorska os, ki teče od parka skozi vhodno vežo dvorca in čez mostiček na dvorišče za njim, se tu nadaljuje skozi na novo zgrajeni nekoliko potlačeni rustični portal do drugega, zdaj porušenega mostička čez izvir reke Vipave do mesta, kjer je nekoč stal paviljon in vinski hram. Lanthieriji so graščino začeli postopoma opuščati že po prvi svetovni vojni, saj je bila tedaj, ko je bila v njej urejena poljska bolnišnica, skoraj opustošena. Po drugi svetovni vojni je bil kompleks nacionaliziran, v dvorcu pa je svoje prostore dobil Kulturni dom jugoslovanske vojske. Po letu 1991 je kompleks prevzela Občina Vipava. Rezidenčno poslopje dvorca Lanthieri je bilo obnovljeno konec leta 2012. Od začetka leta 2013 pa v njem obratuje novogoriška Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.
Lanthieriji so v Vipavi poleg cesarjev Leopolda I. in Karla VI. (1728) gostili tudi druge slavne osebnosti, kot sta bila na primer beneški komediograf Carlo Goldoni in slikarka Rosalba Carriera. Graščina v Vipavi je bila pomembno upravno, kulturno in družabno središče zgornje Vipavske doline.
Več v Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Elena Mulic, 2011
