Podružnična cerkev sv. Daniela v Sanaboru

Pravilno orientirana cerkev, ki je prvič omenjena leta 1668, leži Z od zaselka Sanabor, v ozki dolini med Colskim višavjem in Nanosom. Cerkev obdaja obzidje, znotraj katerega je pokopališče. Na JZ je v pokopališki zid vdelan rimski miljnik- tod je namreč vodila rimska cesta v Emono. Cerkev je med domačini znana tudi kot »Sv. Danijel na jezeru«, saj naj bi po ljudskem izročilu tu nekoč ležalo jezero. Notranjščina cerkve je današnji videz dobila v baroku in 19. stoletju. Strop prezbiterija je dekorativno poslikan z zlatimi zvezdami na modri podlagi, oproge pa so okrašene z motivom trte. V lunetnih poljih nad velikim oltarjem so freske s podobami Mojzesa, Davida in Elije, pod katerimi so napisni trakovi s svetopisemskimi citati. Poslikava je delo Simona Ogrina iz 1901. Veliki oltar, posvečen sv. Danijelu, sledi tradiciji baročnih stebrnih oltarjev. Oltarno sliko Sv. Danijel v levnjaku je 1894 podpisal Henrik Dejak.

Vir in informacije: DEKANIJA VIPAVSKA (1 IN 2)- Leksikon cerkva na Slovenskem, Mohorjeva družba Celje, 2004, uredil Luka Vidmar