Glavni trg v Vipavi s Plečnikovim spomenikom - S postavitvijo zadružnega doma v letih 1948 do 1950 in postavitvijo Plečnikovega spomenika padlim 5. oktobra 1952 je bil dokončno oblikovan drugi vipavski trg, leta 1985 poimenovan Titov trg, zdaj pa Glavni trg, ki je danes prepoznavni znak Vipave. Na manjšem podestu iz granitnih kock stoji kockast betonski podstavek, ki ga obdajajo štiri valjasta korita za rože. Na podstavku je baza s stebrom, v katerega sta vdelana kvadra z napisi, na vrhu pa je, kot simbol vinorodnosti, postavljen kapitel iz štirih masivnih trtnih listov z grozdi.
Dvorec Lanthieri s parkom - Plemiška rodbina Lanthieri, po rodu iz okolice Brescie, se je na Goriško preselila v 2. polovici 15. stoletja. Vipavsko graščino, ki jo Valvasor imenuje Novi grad, je okoli leta 1659 zgradil Anton V. Lanthieri: o tem priča letnica, izklesana na sklepniku portala, ki iz palače vodi na mostiček za njim.
Grad tabor in Stari most - Na lokaciji, ki jo je okoli leta 1500 zamejilo večinoma še sedaj ohranjeno obzidje vipavskega protiturškega tabora, sta v poznem srednjem veku stala vsaj dva stolpasta dvora.
Izviri reke Vipave - Le par korakov iz Glavnega trga v Vipavi se nahajata 2 glavna izvira reke Vipave, to sta Podfarovž in Podskala. Poleg omenjenih izvirov pa osrednje predstavljajo tudi izvir za Taborom, v Podlipci, v Jami in Sležencu. Reka Vipava ima edina v Evropi deltast izvir.
Trg Pavla Rušta - Starejši domačini v Vipavi mu še zdaj pravijo Stari trg. Pod tem imenom je bil kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tamkajšnji tržani dobili pravico do svojega sejma.
Egipčanska sarkofaga - Sarkofaga sta iz časa okoli leta 2450 pr. n. št. Danes v njih počivajo posmrtni ostanki Lavrinovih staršev in sina Alberta. Sarkofaga sta največji znamenitosti vipavskega pokopališča.
Cerkev sv. Štefana - Župnijska cerkev sv. Štefana datira med leti 1460 in 1465. Gre za izjemen stavbni tip, saj ga sestavljata pravokotna ladja in dolg dvopolni kor s petosminskim zaključkom, ki ga obdaja pet dvakrat stopnjevanih zunanjih opornikov.
Stari grad - Ruševine stojijo na strmi vzpetini nad trgom, na manjšem platoju na pobočju Nanosa. Že v prazgodovini je na tem mestu stala naselbina, okoli leta 1100 pa so jo ponovno poselili Bogenski grofje, ki so si posest delili z oglejskimi patriarhi; najbrž je bil tedaj zgrajen severni del gradu, romanski »bergfrid«.
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti.
Za več informacij si preberite Politika piškotkov.