Vipavska dolina nudi ogromno naravnih lepot, a poleg tega ponuja tudi edinstvene kulturne danosti v obliki cerkev. Skoraj vsaka vas ima cerkev, ki se na svoj poseben način razlikuje ena od druge. Od največjega lesenega oltarja in mozaika patra Rupnika do zvonika, ki je služil kot svetilnik in cerkve, ki je bila zgrajena s strani viteškega reda. V nadaljevanju vam predstavljamo 7 cerkev, ki ji lahko podrobneje spoznate in obiščite.
1. Cerkev Sv. Kozma in Damijana v Podbrjah
Zgrajena je bila na prehodu v 16. stoletje. To dokazujeta arhivska listina z letnico 1503, in letnica 1502 na enem izmed sklepnikov v prezbiteriju cerkve. V 17. in 18. stoletju je cerkev dobivala današnjo podobo. To nakazuje tudi upodobitev cerkvene stavbe v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Med prvo svetovno vojno je služila kot vojaška bolnišnica za ranjence iz soške fronte, nato pa še kot konjušnica. Med obema vojnama je bila deloma obnovljena, resnejše in celovitejše obnove pa so se začele šele v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Glede na razsežnost in površino je oltar sv. Kozma in Damijana eden največjih lesenih oltarjev na Slovenskem. Imenujemo ga Sperandijev oltar, saj je bil Angelo Sperandi mojster, ki je glavni oltar pozlatil, medtem ko naj bi lesarsko-rezbarsko delo pripadlo mizarski in rezbarski delavnici Avguština Ferfile iz Ljubljane.
2. Cerkev Sv. Danijela v Sanaboru
Prvič je bila omenjena leta 1668, leži pa zahodno od zaselka Sanabor, v ozki dolini med Colskim višavjem in Nanosom. Cerkev obdaja obzidje, znotraj katerega je pokopališče. Na pokopališkem zidu je vdelan rimski miljnik, namreč je tukaj vodila rimska cesta v Emono. Cerkev je med domačini znana tudi kot »Sv. Danijel na jezeru«, saj naj bi po ljudskem izročilu tu nekoč ležalo jezero. Notranjost cerkve je današnji videz dobila v baroku in 19. stoletju. Strop prezbiterija je dekorativno poslikan z zlatimi zvezdami na modri podlagi, oproge pa so okrašene z motivom trte.
3. Cerkev Sv. Primoža in Felcijana v Vrhpolju
Župnijska cerkev sv. Primoža in Felicijana je bila zgrajena leta 1875. Z njo se je oblikovalo tudi novo vaško jedro, ki sovpada s križiščem vodnih in cestnih poti. Leta 1890 so na trgu pred cerkvijo postavili vodnjak, ki so ga obnovili ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Prostor pred cerkvijo obdaja devet kostanjev od prvotno desetih. Služijo kot spomin na vojni zločin, ki se je zgodil 27. septembra 1943 ko so Nemci na kostanje obesili deset partizanov, ujetih na Nanosu. Vrhpoljska župnijska cerkev Sv. Primoža in Felicijana je od 1. decembra 2013 popolnoma prenovljena. Pridobila je največji mozaik patra Marka Ivana Rupnika v Sloveniji, velik kar 180 kvadratnih metrov mozaika. Ta je dal cerkvi povsem novo podobo. Čez 100 umetnikov ga izdelovalo dva meseca pred prihodom in ga sedem dni postavljalo v cerkvi. Središčna podoba v prezbiteriju ponazarja vstalega Kristusa z apostoloma Petrom in Tomažem.
4. Cerkev Sv. Hieronim na Nanosu
Cerkev Sv. Hieronima je najbolj oddaljena podružnica šembijske župnije. Leži na vzhodnem pobočju Nanosa, pod Grmado, na nadmorski višini 1018 m. Zaradi svoje lege je lepo vidna daleč po Vipavskem, Krasu in tudi z morja. Glavni oltar, posvečen sv. Hieronimu je v arhivskih listinah prvič omenjen leta 1360, kar zanesljivo priča o obstoju svetišča na Nanosu. V naslednjih stoletjih je bila cerkev večkrat popravljana, saj je bila zaradi težjih vremenskih razmer, predvsem vlage, večkrat poškodovana, propadala pa je tudi zaradi različnih posegov ljudi, ki so v cerkvi iskali srečo s kopanjem zaklada. Cerkev, ki je po svojem značaju romarska, je imela v preteklosti zanimivo vlogo, kakor je znano iz številnih zapisov. Zaradi njene vidnosti do morja so jo imeli posebno v mislih mornarji, ker naj bi jim služila kot kažipot. Po nekaterih zapisih naj bi naklonili cerkvi večjo količino olja za vzdrževanje svetilke tržaški mornarji, po drugih pa tržaška grofovska družina.
5. Cerekev Sv. Miklavža na pobočju Nanosa
V južno pobočje Nanosa (Gore) med Porečami in Vipavo je vtkana cerkvica sv. Miklavža, ki leži na nadmorski višini 443 m. Prve omembe cerkve segajo v začetek 17. stoletja, kar sklepamo iz letnice 1608, vklesane na poznogotskem kamnitem vhodnem portalu. Cerkev sv. Miklavža je bila v svoji več kot 300-letni zgodovini velikokrat izpostavljena tatvinam, razdejanjem in postopnemu propadanju, kar se je zlasti dogajalo med drugo svetovno vojno in tudi po njej, ko je bila izpostavljena obstreljevanju nekdanje jugoslovanske vojske z bližnjega strelišča v Mlakah. Cerkev je priljubljena romarska in pohodniška točka. Dodatno vrednost ji daje lepa lega s kuliso mogočnega nanoškega skalovja, ki se nahaja nad njo. Tu najdemo tudi najsevernejše rastišče zimzelenega nizkoraslega primorskega hrasta ali črnike (Quercus ilex) v Sloveniji.
6. Cerkev Sv. Štefana v Vipavi
Župnijska cerkev sv. Štefana se nahaja na manjšem trgu v objemu značilnih primorskih hiš. Je pomemben umetnostno zgodovinski spomenik. Zgrajena je bila leta 1556. V osnovi je bila gotska, kar je vidno v zunanjosti prezbiterija. Cerkev so barokizirali leta 1751. Na njej izstopa zvonik, ki ima izredno kvalitetno klesano okrasje. Freske, ki so na svodu prezbiterija, so delo baročnega slikarja Franca Jelovška iz leta 1752, freske v spodnjem delu prezbiterija pa so delo Janeza Wolfa iz leta 1877. V prizorih Štefanove zgodbe je vpletenih tudi več portretov tedanjih znanih meščanov. V oltarju na južni steni si lahko ogledamo podobe smrti sv. Jožefa, v oltarju ob severni steni pa slike sv. Janeza Nepomuka. Obe sta delo znanega slikarja Metzingerja.
7. Cerkev Sv. Matije na Slapu
Cerkev stoji sredi vasi Slap, na »placu«. Obdana je z zidom nekdanjega pokopališča, skozi katerega vodita dva vhoda. Cerkev se omenja 1373 in je danes ena izmed najstarejših stavb v vasi. Po lokalni legendi naj bi jo bil v 13. st. zgradil malteški viteški red. Današnja cerkev stoji na temeljih srednjeveške predhodnice z začetka 70-tih let 15. stoletja. Desno od zvonika so v pritličje fasade vzidane tri kamnite plošče z reliefno izklesanimi enakokrakimi križi, ki veljajo za dokaz prisotnosti malteških vitezov na Slapu. V cerkvi svetega Matija na Slapu je bil najden pergament, napisan v glagolici, odlomek iz Psalterija z oficijem preblažene Device Marije, ki ga danes hrani Arhiv Slovenije
O zgodovinski dediščini Vipave lahko veliko izveste tudi na naši spletni strani Izvirna vipavska. Poleg tega pa najdete tudi veliko idej za izlet v naše kraje.
http://izvirna-vipavska.si/sl
Ob enem pa vas vabimo, da nas obiščete na TIC-u Vipava, kjer vam bomo predstavili in svetovali kaj si lahko pri nas ogledate.
Vabljeni.
Viri in literatura: Arhiv TIC Vipava
Viri in slike: lasten arhiv
