Na vipavskem predvsem zaradi ugodnega podnebja uspevajo številne rastlinske vrste, med njimi tudi sadno drevje. Na nekaterih starih posestvih in zaradi ljubiteljskih sadjarjev lahko še vedno najdemo stare sadne sorte med katerimi je največ hrušk, sledijo jablane nato pa še češnje, fige breskve, slive in marelice.
Tokrat smo za vas pripravili izbor sedmih starih sadnih sort, ki uspevajo na vipavskem.
1. GORIŠKA SEVKA
Sevka je edina avtohtona goriška sorta jablane, ki je še vedno prisotna v domačih sadovnjakih. V literaturi iz časa Avstro-Ogrske se omenja kot edina lokalna sorta, ki jo je vredno razmnoževati za prodajo na trgu.
Po celotni Goriški se je najbolj širila v prvi polovici 20. stoletja. Sorta je postala popularna zaradi svoje lepe oblike, dokaj dobrega okusa, prilagojenosti na goriške klimatske pogoje in predvsem obstojnosti sadežev.
Je polnega ter sladkega okusa in ne vsebuje veliko kislin. Njeni plodovi so primerni za svežo porabo, še bolje pa se obnesejo za pripravo jedi in sladic, odlični so tudi pečeni. Sok, iztisnjen iz te sorte, je zelo sladek z bogato aromo in oranžno-rumeno barvo. Sevke se obira oktobra, zrele postanejo decembra in v dobrih skladiščnih pogojih zdržijo do aprila.
2. VENDIMKA
So slajše jesenske fige, ki so se na Vipavskem v preteklosti večinoma sušile. Posušene so bile prodane večinoma na Kranjsko kot zimski posladek in za darilo ob pomembnih praznikih. Zrele so ob trgatvi grozdja. So nekoliko manjše od Cvetonk.
3. DOMAČA ČEŠPLJA
Je dobro poznana vrsta slive, ki je še vedno prisotna v sadovnjakih širom Slovenije. Izvor sorte ni znan domneva pa se, da izhaja iz vzhodne Azije. Sorta je še vedno popularna za vzgojo v domačem sadovnjaku. Množično zasajevanje te sorte na goriškem pa se je žal prenehalo z opustitvijo proizvodnje prunel. Drevo je prilagodljivo na različne lastnosti tal, najboljše plodove pa rodi na sončnih legah, na tleh, ki ohranjajo vlažnost. Sadež je temnomodro do vijolično obarvan notranjost plodu pa je zeleno-rumena, ob polni zrelosti tudi oranžno-rumena. Sadeži zorijo v septembru. Domača češplja ima zelo aromatične in sladke plodove zato se je od nekdaj uporabljala za kuhanje marmelade, sušenje in izdelavo žganja.
4. VIPAVKA
Vipavka je sorta češnje, s katero je Goriška v preteklosti zaslovela kot sadjarska pokrajina. Za časa Avstro-Ogrske se je prodajala v velikih količinah na mestne trge v Avstriji ter preko Varšave vse do Petrograda v Rusiji. V večini sadjarske literature iz prehoda med 19. in 20. stoletjem zasledimo omembe Vipavke, kot ene najkakovostnejših češenj nasploh, in to po okusu, obliki in trpežnosti za prevoz. Izvira iz Vipavske doline, točen kraj izvora ni znan. Ime Vipavka je dobila v Goriških Brdih, medtem ko so jo v preteklosti na Vipavskem poimenovali z drugimi imeni. Sinonimi zanjo so tudi Bela Vipavka, Navadna cepljenka, Goriška črešnja in Goriziana.
Dozori v prvi polovici ali sredini maja. Ima srednje debele sadeže, ob polni zrelosti lepo rdeče obarvane. Okus ploda je značilno sladek, s prijetno aromo. Med novejšimi sortami težko najdemo sorto, ki zori v istem času in premore podobno aromatičen sadež kot Vipavka. Zaradi razširjenosti so se v različnih krajih Goriške kot naključni sejanci razvile različne podvrste.
5. CIMBER
Gre za divjaka cepljenih vrst sliv. Grm oz. manjše drevo je trnato, plodovi so popolnoma okrogli, premera 1-1,5 cm modre, rdeče ali rumene barve. Meso ploda nikakor ne gre od koščice. Cimber se zelo rad zasadi kjerkoli. Nedvomno ste že šli mimo njega, ko so množični plodovi risali rumeno-rdeče slikarije pod drevesi. Po okusu je zelo podoben slivi. Lupina rada pogreni.
6. KUTINA
Plodovi rastejo na drevesnatem ali grmičastem steblu z gladkim lubjemm rjave barve. Podobni so jabolkom, včasih pa tudi hruškam. Domovina kutine je severna Perzija od koder se je preko Grčije razširila v Italijo in od tam tudi k nam. Kutina cveti konec maja in junija, zori šele v oktobru, dozori pa v kleti v decembru.
7. MURVA
Murva je listnato drevo, ki izvira iz Azije, kjer jih uporabljajo za gojenje sviloprejk, ki se hranijo z listjem. Pri nas sta poznani predvsem bela in črna murva, sicer pa je na svetu približno sto vrst te rastline. Murva se v kulinariki uporablja tako za marmelade, sokove, deserte in kolače kot tudi za sladoled in razne omake. Čaj iz listov črne murve pomaga proti diabetesu.
Starih sadnih sort je na vipavskem seveda zelo veliko. Če boste iskali stare lokalne sadne sorte jih boste zagotovo našli na vrtovih hiš in na posestvih starih kmetij, verjamemo pa, da če pocukate za rokav kakšnega ljubiteljskega sadjarja vam po znal najbolje pomagati.
Vabimo vas, da obiščete lokalne kmetije kjer vam bodo zagotovo v velikim veseljem sadje dali v pokušnjo.
Obiščite pa tudi kmečko tržnico v Vipavi vsak torek, četrtek in soboto med 8. in 12. uro zjutraj, prijazne gospe imajo nekaj izbranega za vsakega izmed vas saj lahko izbirate med kopico domačih pridelkov in dobrot.
Dobrodošli v Vipavi!
TIC Vipava
Pon -pet: 9:00 - 19:00
Sob: 9:00 - 14:00
Ned: 9:00 - 13:00
