Pred nami je topel vikend, ki kar kliče po izletu. Sonce in svež spomladanski zrak poišči v Vipavi. Za vas smo pripravili nekaj predlogov za izlet v Vipavo.
Izbirate lahko med mnogimi sprehajalnimi potmi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Vsak obiskovalec tukaj zagotovo najde primeren prostor, da si napolni dušo in telo s svežimi močmi.
Predstavljamo vam znamenitosti v Vipavi, katere lahko obiščete in se obenem izognete gneči in zaprtim prostorom.
VIPAVA
Ste vedeli, po čem je mesto Vipava dobilo ime? Seveda, po reki Vipavi, ki je tu velika naravna znamenitost, saj takšne oblike izvira ne srečamo nikjer drugje v Evropi. Kraška voda prihaja na površje iz večjih razpok in špranj na stiku med neprepustnim flišem in nanj narinjenimi karbonatnimi kamninami, ki gradijo Nanos. Pa ste vedeli da ima reka Vipava kar sedem skupin stalnih izvirov? Da in vsi se nahajajo ravno tu v mestu Vipava. Ste jih že obiskali?
Le par korakov iz Glavnega trga v Vipavi se nahajata 2 glavna izvira reke Vipave, to sta Podfarovž in Podskala. Poleg omenjenih izvirov pa osrednje predstavljajo tudi izvir za Taborom, v Podlipci, v Jami in Sležencu.
Na pokopališču sta v grobnici Hrovatin – Laurin egipčanska sarkofaga iz rdečega granita, ki ju je pripeljal v Vipavo domačin Anton Lavrin. V sarkofagih ležijo posmrtni ostanki njegovih staršev in sina. Na enem od sarkofagov so ohranjeni tudi hieroglifi.
Egipčanska sarkofaga si lahko ogledate na vipavskem pokopališču, ki se nahaja ob glavni cesti v Vipavi.
Tik nad krajem Vipava so na strmem hribu slikovite razvaline. Grad, zgrajen najverjetneje v 12. stoletju, je v virih prvič omenjen leta 1154. Bil je v lasti oglejskega patriarha. Kot deželno knežji fevd je pogosto menjal gospodarja. Po letu 1577 je postal last družine Lanthieri; verjetno v 17. stol. pa so grad opustili in je začel propadati. Do omenjenega grada je iz centra Vipave le 20 minut hoje. Ko boste obiskali Vipavo je Stari grad ena izmed znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, saj se iz vrha hriba odpre lep razgled na Vipavo in okolico.
Vaša izhodiščna točka na grad je lahko kar Glavni trg v Vipavi. Cesta, ki je označena z markacijami se prične vzpenjati mimo hiš in nas pripelje na konec asfaltirane ceste. Tu se usmerimo desno na peš pot, ki nas sprva vodi ob ograji, nato pa zavije levo v gozd. Po krajšem vzponu skozi gozd se usmerimo do gradu, ki ga že vidimo pred seboj imamo samo še nekaj minut hoje.
VRHPOLJE
Leta 1994 so nad vasjo Vrhpolje postavili Teodozijev križ v spomin na dogodke izpred 1600 let, ko naj bi v bližini potekala bitka med rimskima cesarjema Teodozijem in Evgenijem. Križ je izdelan v obliki črke T kot začetnice cesarjevega imena Teodozij. Stoji na istoimenski skali, na kateri naj bi pred odločilnim spopadom molil cesar. Tri metrski križ ima na prečniku vklesano letnico 394, na stebru pa napis Theodosius. Nastal je po zamisli likovnega pedagoga, domačina Lucijana Lavrenčiča, iz marmorja pa ga je izklesal kamnosek Vojko Možina. (Kobal, A., 2008)
Theodozijev križ se nahaja v bližini Gostilne Theodosius in gozdne vasice Theodosius.
Bela pokaže svoj hudourniški značaj ob močnem deževju. Vodno moč so še nedolgo nazaj uporabljali za žage in zagon mlinov. Za območje Vipavske doline je vodovje Bele ustvarilo nenavadno, globoko sotesko, ki se na predelu vasice Sanabor razširi, potem pa stisne v divjo tesen s slapovi in koriti. Najbolj divji del soteske Bela se prične v neposredni bližini cerkve svetega Danijela v vasici Sanabor. Soteska ima mnoge brzice, tolmune, gladko zbrušene stene in na nekaterih območjih zelo ozka korita. Zanimivost predstavljajo tolmuni, nekateri tudi zelo globoki in med njimi voda pada v skočnikih, ki so visoki tudi do tri metre. Tolmuni so v poletnih mesecih priljubljena kopališča, ki pritegnejo številne domačine in druge obiskovalce. Topla in čista tolmunska voda ter gosta senca dreves nudita kopalcem prijetno osvežitev v poletni vročini.
Le kilometer naprej od Teodozijevega križa se nahaja ena izmed dostopnih točk do soteske Bele. Na desni strani ceste boste kaj kmalu uzrli tablo z napisom Plezališče in soteska Bela. Po ozki poti skozi gozdiček se spustite do soteske.
GOČE
Goče so zelo gosto pozidano, očarljivo naselje - pravi spomenik slovenske kulturne dediščine. Goške ulice ali "gase", kot jih imenujejo domačini, so nekaj posebnega, saj so izjemno ozke. Zanimivo posebnost predstavlja tloris vasi, ki si ga lahko ogledate, če se povzpnete na hrib nad vasjo, kjer je cerkvica posvečena Mariji Snežni. Vas je namreč zgrajena v obliki Andrejevega križa. Ste vedeli, da Goče skrivajo kar 75 obokanih vinskih kleti?!
Iz Vipave je vas Goče oddaljena le 8 km (10 min z avtomobilom). Parkirajte avto na začetku vasi in se skozi ozke ulice sprehodite. Vas pa je odlična izhodniščna točka za obisk cerkvice na hribu Obeluncu, do katere je le 25 minut hoje.
ERZELJ - Med zaselki in studenci
Med zaselki in studenci se imenuje tradicionalni pohod ob začetku pomladi, po zaselkih kraja Erzelj. Pohod poteka mimo številnih naravnih izvirov vode ter kulturnih znamenitosti. Vas ima kar pet zaselkov. Domačini so pot lepo uredili in je označena s podobo kačjega pastirja, ker na Erzelju in v njegovi okolici živi kar trideset različnih kačjih pastirjev. Pot je speljana mimo številnih naravnih izvirkov vode, ki velja za zdravilno. Tradicionalni pohod se začne pred šolo na Erzelju. Tam tudi najdete zemljevid, če se želite na pot podati sami. V vasi Erzelj nahaja tudi cerkev Sv. Mihaela od koder je prav tako lep razgled na Vipavsko dolino.
SLAP
Ste vedeli, da imamo v vasi Slap učno pot? Učna pot Med divje je dolga 300m. Po poti se ne boste samo sprehodili, ampak boste ob enem spoznali veliko užitnih divjih rastlinskih vrst in rastišč. Prava biodiverziteta rastlin, saj so jih ob poti našteli preko 60. Na treh poučnih tablah pa boste svoje znanje nadgradili z opisi rastlin.
Učna pot vas po stari pešpoti z vaškega trga imenovanega Plac pelje do potoka Dragonc oz. obratno, oziroma od Vinske kleti Pregeljc do Majerije ali obratno.
PODNANOS – rojstni kraj slovenske himne
Kraj z okolico je prvi, kjer ga pozdravijo primorsko podnebje, primorska arhitektura in vinorodne lege z žlahtnim vinom v kleteh, če se k nam pripeljete iz notranjosti Slovenije. Podnanos je gručasto naselje z ozkimi ulicami v starem delu vasi, kar mu daje mediteranski videz. V njem je ohranjeno mnogo ogleda vredne kulturne dediščine. Staro ime kraja Št. Vid se med ljudmi ohranja v domači obliki: Šembid. Prvotna cerkev sv. Vida je bila verjetno zgrajena že vsaj v 13. stoletju, sedanja je iz druge polovice 17. stoletja. Zvonik oglejskega tipa velja za enega lepših primerov na naših tleh, imeniten okras cerkve pa je tudi njeno renesančno pročelje.
PLAZ IN ŠKAVNICA
Plaz ali Vrh Plaza je 528 metrov visok vrh nad Vipavsko dolino. Točneje med Vipavo in Gradiščem. Z vrha na katerem je vpisna skrinjica in v bližini manjša klopca se odpira božanski razgled na Vipavsko dolino.
Odlična izhodiščna točka do Plazu je iz Kampa Ture. Pot je dobro označena z markacijami in napisi. Hodimo po poti skozi gozd in do vrha potrebujemo 40 min.
Če ste se do Plaza ravno ogreli, vam predlagamo, da se sprehodite naprej do vrha imenovanega Škavnica. Škavnica je 734 metrov visok vrh nad Vipavo. Z vrha na katerem stoji manjši križ in klopca, se odpre čudovit pogled na Vipavsko dolino ter na vrhove nad omenjeno dolino. Vrh je obdan s skalovjem na katerem bomo opazili tudi številne kraške pojave. V bližini vrha se nahaja tudi lesen paviljon imenovan Bivak Teodozij.
NANOS
Nanoška planota je samostojno pogorje s številnimi naravnimi lepotami. S pobočja Nanosa je čudovit razgled. Ob ugodnem vremenu lahko opazujemo lepote Slovenije; Kamniške Alpe, Triglavsko pogorje, Snežnik, Trnovski gozd, Furlanijo, pa vse tja do Tržaškega zaliva, Krasa, Snežnika… Lepota Nanosa bogati obiskovalce v vsakem trenutku, saj lahko kreativno preživljajo prosti čas v vseh letnih časih. Ogledate si lahko številne zanimivosti na pobočju Nanosa. Na Nanosu je veliko možnosti za sprehode ali obiske vrhov, kolesarjenje in pa tudi pravi raj za jadralne padalce.
Ena izmed krožnih poti na Nanos. Iz Vipave se odpravimo proti vasi Podnanos. Pot nadaljujemo skozi vas po stari cesti po Rebrnicah. Ko se začnemo vzpenjati, nas rjava tabla usmeri levo proti planoti Nanos. Peljemo se mimo Eko koče Nanos in Podraške bajte v smeri proti Turistični kmetiji Abram. Lahko pa zavijemo tudi do Vojkove koče. Peljemo čez Ravnik in se začnemo spuščati proti vasi Sanabor, kjer se nahaja cerkev sv. Danijela, na hribu so pa lepo ohranjeni ostanki iz prve svetovne vojne. Pot nas vodi nazaj v dolino. Na levi strani se nahaja zgoraj omenjen hudournik Bela in nad vasjo Vrhpolje pa se nahaja Teodozijev križ. Skozi vinorodno vas Vrhpolje nadaljujemo proti Vipavi.
- Cerkev sv. Nikolaja pod Nanosom
Cerkev svetega Nikolaja se nahaja pod pobočji Podraške Ture, v bližini bolj znane Gradiške Ture. Od cerkve je lep pogled na pečine omenjenih dveh vrhov in na Vipavsko dolino.
Cerkev je morda stala že v srednjem veku. V jedru je poznogotska. Letnica 1608, nekdaj vklesana na portalu, je namigovala na prezidavo v začetku 17.st. Leta 1699 jo je posvetil tržaški škof Giovanni Miller. Po drugi svetovni vojni je bila v razvalinah. Po obnovi je bila blagoslovljena leta 1993. Betonski šilastoločni portal je posnetek nekdanjega poznogotskega. Nad fasado je zvonik na preslico. Stavba je pokrita s skrilastimi ploščami. Poznobaročni veliki oltar sv. Nikolaja stebrnega tipa iz marmorja je bil rekonstruiran. Postavljena je bila nova menza in namesto prvotnih kompozitnih vstavljeni novi dorski stebri, ki podpirajo izvirni venčni zidec z volutama in kipoma angelov. V oltarni niši je bila nekoč slika zavetnika, ki jo je 1826 na les naslikal Anton Irtitsch. Danes jo nadomešča slika sv. Nikolaja, ki jo je 1993 naslikal Tomaž Perko, v portret svetnika pa vnesel obrazne poteze igralca Borisa Kralja.
Do cerkvice se lahko odpravite iz Gradišča pri Vipavi, po lahki označeni poti boste potrebovali le cca. 35 minute hoje. Iz Podnanosa pa le nekaj več kot uro.
Predstavili smo vam le nekaj izmed možnih izletov in točk v Vipavi.
Za več informacij pa nas lahko kontaktirate na telefonsko številko 00386 (0)51 215 226 ali preko elektronskega naslova tic.vipava@siol.net. V priponki pa najdete tudi zemljevid Vipave in njene okolice, kateri vam je v pomoč pri odkrivanju naših krajev.
DOBRODOŠLI V VIPAVI.
#mojavipava
Fotografije: arhiv TIC Vipava
