Lanthierijeva vila Belvedere na Zemonu pri Vipavi je dobila ime po čudovitem razgledu, ki se s hribčka, poraslega z vinsko trto, odpira na zgornjo Vipavsko dolino.
Zgodovina vile na Zemonu ostaja zavita v meglo: ohranjeni arhivski viri namreč o njej praviloma molčijo. Razlog za to ni le izguba velikega rodbinskega arhiva med prvo svetovno vojno (starejši rodbinski dokumenti so zgoreli v požaru vipavske graščine, ki ga je leta 1550 zanetila strela), temveč predvsem funkcija, ki jo je stavba imela: prvotno vinska klet, kasneje pa tudi prostor za zabavo, je bila zgolj eno od poslopij vipavske graščine, nikoli pa ne sedež fevdalne posesti. Tega so si dali grofje Lanthieriji sredi XVII. stoletja na novo zgraditi v bližnji Vipavi.
V literaturi je za gradnjo vile Belvedere najpogosteje omenjena letnica 1683, ki jo v rodbinski kroniki navaja Helena Friderika Karolina Lanthieri (1865-1960). Stavba ima po obliki in po funkciji posebno mesto v arhitekturni dediščini na Slovenskem, saj gre za enkraten primer poznorenesančne primestne vile ali dvorca. Stene dvorane so poslikane z marmorirano arhitekturo ter z različnimi uokvirjenimi historičnimi prizori in motivi. V velikih poljih so naslikane idilične vedute, ki naj bi s podobami izmišljenih mlinov, gradov in vil morda pričale o številnih rodbinskih posestih. Na freskah so pogosto upodobljeni mlini, ki bi lahko namigovali na Lanthierijev papirni mlin v Ajdovščini in mlin v Peklu. Nad vhodi v vogalne sobe so naslikani grbi plemiških rodbin, povezanih z Lanthieriji. Razporejeni so po posebnem ključu, saj se berejo kot genealoško drevo rodbine. V tondih nad okni so figuralni prizori. Literarni viri, ki so bili predloga za upodobljene prizore, so različni, od Stare zaveze (prizora Suzana v kopeli in Lotova pijanost) do Ovidijevih Metamorfoz (Letona spremeni likijske kmete v žabe in morda Likaonova metamorfoza), Philostratovih Imagines (Bakh najde Ariadno na otoku Naksos) ter Iconologie Cesara Ripe (Vojna, Kolerični temperament in Bakanalije). Prizora Vojna (viteška figura na konju, ki se s kopjem zaganja proti stebru) in Kolerični temperament (dvoboj plemičev na konjih s sabljami) nista bila izbrana naključno: nanašata se namreč na cesarski ukaz, ki je Lanthierijem prepovedoval začeti kakršnokoli vojno ali spopad. Prepoved je bila vključena v pogodbo ob pridobitvi kupne pravice Gašperja Lanthierija za gospostvi Rihemberk in Vipava leta 1528, torej ob uradnem začetku gospodovanja Lanthierijev na Vipavskem, omenjena prizora pa sta lastnike svarila pred izgubo posesti.
Freske v vogalnih sobah kažejo poleg fizičnih aktivnosti, primernih za plemiče (lov), razne primere vrtne arhitekture, ki je bila sicer obvezen sestavni del parkov primestnih vil. Današnja poročna dvorana daje z iluzionistično naslikano arhitekturo vtis vrtnega paviljona, iz katerega se nam odpirajo pogledi na velik vrt z jamami,vodnjaki, paviljoni in lepo urejenimi rožnimi gredicami.
Več v Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline, Elena Mulic, 2011
Slika: Franc Kobal- Rado
