Semenišče ali Spodnji grad - Vipava

Spodnji grad stoji nad izvirom reke Vipave, imenovanim Podfarovž. Zgrajen je bil tako kot Stari (zgornji) grad najverjetneje že v 12. stoletju, bržkone v obliki dveh visokih, z notranjim dvoriščem povezanih stavb, ki sta bili sedež posesti grofov Bogenskih in grofov Andleških; v virih se prvič omenja leta 1329 kot castrum inferius. Po letu 1269 je Spodnji grad s pripadajočo posestjo prešel v last oglejskega patriarha, v 14. stoletju pa so si ga večkrat lastili Goriški grofje; v njihovi lasti je bil tudi leta 1500, ko so ga podedovali Habsburžani. V drugi polovici 15. stoletja so fevd upravljali grofje Turn in ga konec 15. stoletja verjetno dodatno utrdili pred turškimi vpadi, leta 1528 pa je združeno gospostvo zgornjega in spodnjega gradu prešlo v posest baronov Lanthieri. Ti so najverjetneje v drugi polovici 16. stoletja Spodnji grad temeljito predelali v enotno stavbo, ki je bila okoli leta 1659 glavni sedež rodbine, potem pa so zgradili nov, udobnejši in razkošnejši dvorec na današnjem Glavnem trgu. Spodnji grad naj bi bil okoli leta 1700 postal last škofije Krka, po jožefinskih reformah pa župnišče. Okoli sredine 19. stoletja je bilo poleg njega zgrajeno semenišče. Med obema vojnama je bila v Spodnjem gradu ubožnica, po drugi svetovni vojni pa stanovanja. Po letu 1950 so ga prenovili za potrebe semenišča, od 2001 pa je v njem dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava. Stavba, zgrajena na živi skali, je nepravilne oblikke, ker se prilagaja razgibanemu terenu. Malo semenišče, dvonadstropna klasicistična stavba ob Spodnjem gradu, je bilo zgrajeno med letoma 1845 in 1860. Na začetku je prevzelo tudi vlogo župnišča, zgraditi pa ga je dal vipavski dekan Jurij Grabrijan. Med opremo je tudi njegov portret, delo Mihaela Stroja.

Več v Umetnostna topografija Slovenije- Upravna enota Ajdovščina, ur. Helena Seražin, ZRC SAZU, 2012

Slika: Franc Kobal- Rado