Vas na pobočju Goških gričev sestavljajo trije gručasti zaselki: višje ležeča Jamški na severni in Zadnja vas na južni strani ter Srednja vas, nad katero kraljuje dvorec. V naselju je ohranjenih več primorskih domačij iz 18. in 19. stoletja s klesanimi arhitekturnimi elementi.
Spomenik 26 padlim za svobodo
Spomenik stoji na robu vasi pred poslopjem nekdanje šole. Zgrajen je iz klesanih kamnov, ki oblikujejo stiliziran simbol Triglava, vanje pa so vklesana imena padlih. Narejen je bil po načrtih arhitekta Draga Sevnika in odkrit leta 1952.
DVOREC COBENZL
Stavbni kompleks je delno vkopan v hrib nad vasjo, ob vznožju ga obdajajo vinogradi, za njim pa se razteza gozd.
Na tem mestu naj bi bil že v 12. stoletju stal neutrjen srednjeveški dvor, ki so ga zgradili grofje Bogenski, v njem pa so živeli ministeriali Leitenburg, po katerih je kraj dobil ime. Na začetku 13. stoletja so posest podedovali grofje Andleški, po letu 1228 pa je prešla v last oglejskih patriarhov. Ti so jo leta 1351 prepustili Habsburžanom, ki so jo leta 1399 podelili Walseejcem. Leta 1472 je posest prešla v deželnoknežjo last, v drugi polovici 16. stoletja pa najprej v zakup, nato v last rodbine Cobenzl. Sedanji dvorec je dal pred letom 1675 zgraditi Janez Filip Cobenzl. V glavnem poslopju je bila tudi grajska kapela Kristusovega trpljenja. Po izumrtju rodbine leta 1810 je posest podedoval Mihael grof Coronini in jo leta 1822 prodal zdravniku Jožefu Mayerju. V lasti družine Mayer je dvorec ostal do druge svetovne vojne, po njej pa je bil nacionaliziran in je služil za družinska stanovanja in druge dejavnosti; krajši čas je v njem delovala kmetijska šola (do leta 1962). Zdaj stavba sameva.
Stavbni kompleks obsega rezidenčno poslopje s kapelo in pravokotno nanj postavljen podolgovat trakt; skupaj s konjušnico tvorijo obliko črke U in oklepajo notranje dvorišče z vodnjakom. Tloris rezidenčnega poslopja je v osnovi beneški s podolgovatim osrednjim salonom in ob njem razporejenima nizoma sob, stopnišče pa je postavljeno na konec salona in s tem nadaljuje baročno gibanje ob osrednji prostorski osi, ki se začne z vhodnim portalom v pritličju oziroma z biforo v pianu nobile. Pod polovico stavbe se prečno na salon razteza obokana vinska klet. Proti jugovzhodu obrnjeno glavno fasado, ki ima osrednjo os poudarjeno s kamnitim rustičnim portalom, kamnitim grbom in biforo nad njim, ob straneh obstopata stolpa, ki sta postavljena poševno na glavno fasado, s tem pa jo že skoraj baročo prostorsko razgibavata in obenem optično podaljšujeta. Kljub izrazitim obrambnim elementom, kot so kamnite ključaste strelnice pod okni in poševna zidava v spodnjem delu, zaključena s kamnitim svitkom, pa stolpa nikdar nista imela obrambne vloge.
Več v Umetnostna topografija Slovenije- Upravna enota Ajdovščina, ur. Helena Seražin, ZRC SAZU 2012
