Glavni trg 1
5271 Vipava
Vinoteka Vipava
Glavni trg 8
5271 Vipava
Vipavska dolina je poleg svojih naravnih lepot poznana tudi kot dolina dvorcev in gradov. Vipava se v pisnih virih prvič pojavi leta 1154, ko se omenja bogenski ministerial Wulfing de Wippach. Prvi prebivalci Vipave so bili Kelti. Od tod tudi njeno ime; beseda Vipava izhaja iz dveh keltskih besed: »wip« (ta beseda pomeni dolina, pokrajina) in »ach« (skala, kamen), v prostem prevodu iz keltščine: dolina pod skalami. Nekdaj so bili gradovi in dvorci po vsej dolini. Nekateri stojijo še danes in pripovedujejo svoje zgodbe. V obnovljene grajske prostore pa vas danes vabijo povsem nove grajske zgodbe.
Tudi v Vipavi na svoj račun pridete vsi, ki vas zanima tovrstna zgodovina. Pa seveda tudi vsi ostali, saj poleg zgodovinske dediščine Vipava ponuja veliko naravnih lepot. Prav za vse se nekaj najde. V nadaljevanju vam predstavljamo 7 izmed dvorcev in gradov, ki se ponašajo pri nas.
1. SEMENIŠČE ALI SPODNJI GRAD
Spodnji grad stoji nad izvirom reke Vipave, imenovanim Podfarovž. Zgrajen je bil tako kot Stari (zgornji) grad najverjetneje že v 12. stoletju. Po letu 1269 je Spodnji grad s pripadajočo posestjo prešel v last oglejskega patriarha, v 14. stoletju pa so si ga večkrat lastili Goriški grofje; v njihovi lasti je bil tudi leta 1500, ko so ga podedovali Habsburžani. V drugi polovici 15. stoletja so fevd upravljali grofje Turn in ga konec 15. stoletja verjetno dodatno utrdili pred turškimi vpadi, leta 1528 pa je združeno gospostvo zgornjega in spodnjega gradu prešlo v posest baronov Lanthieri. Ti so najverjetneje v drugi polovici 16. stoletja Spodnji grad temeljito predelali v enotno stavbo, ki je bila okoli leta 1659 glavni sedež rodbine, potem pa so zgradili nov, udobnejši in razkošnejši dvorec na današnjem Glavnem trgu. Spodnji grad naj bi bil okoli leta 1700 postal last škofije Krka, po jožefinskih reformah pa župnišče. Okoli sredine 19. stoletja je bilo poleg njega zgrajeno semenišče. Po letu 1950 so ga prenovili za potrebe semenišča. Stavba, zgrajena na živi skali, je nepravilne oblike, ker se prilagaja razgibanemu terenu.
2. STARI GRAD
Na vzpetini nad Vipavo, na pobočju Nanosu, ki je bila naseljena že v prazgodovini, so Bogenski grofje okoli leta 1100 sezidali grad, imenovan tudi zgornji grad. Grad so upravljale različne rodbine, med njimi tudi baron Herberstein. Tu se je leta 1486 rodil in preživel otroštvo njegov sin Žiga Herberstein, ugledni habsburški diplomat in cesarjev odposlanec v Rusiji. V nemirnem 15. stoletju, ko so Vipavsko dolino ogrožali turški vpadi, je grad dobil obzidje. Leta 1528 so ga dobili v posest grofje Lanthieri, ki pa so bivali v spodnjem gradu in so težje dostopni zgornji grad ob koncu 16. stoletja opustili. Sedaj so na vzpetini ohranjene le ruševine.
3. DVOREC LANTHIERI SLAP
V virih je Slap prvič omenjen leta 1215. Okoli leta 1220 naj bi tu bila komenda malteškega viteškega reda s hospicem, na temelju katere naj bi nato zrasla cerkev in dvorec.
Dvorec Lanthieri- stavbni kompleks stoji zraven župnijske cerkve ob osrednjem trgu na vrhu vasi. Zemljiško gospostvo se je verjetno razvilo iz pristave pod rodbino Zwegkhenburg v zadnji četrtini 17. stoletja in kmalu po letu 1691 prešlo v last rodbine Flachenfeld..Posestvo je nenehno prehajalo iz rok v roke. Leta 1873 je posestvo prišlo v last grofov Lanthieri iz Vipave; ti so ga leta 1873 namenili za vinarsko in sadjarsko šolo. Nad vhodnim portalom je vzidana plošča z napisom "Visokorodni gospod Karel Grof Lanthieri poklanja ta grad in pripadajoče zemljišče brezplačno Krajnski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola otvorila, a dne 30. septembra 1886 po trinajstletnem plodnosnem delovanju zatvorila vsled preselitve na Dolenjsko". Po zaprtju šole je bil dvorec ponovno v lasti Lanthierijev, a so ga potem že pred drugo svetovno vojno prodali.
4. GRAD LOŽE - DVOREC COBENZL
Stavbni kompleks je delno vkopan v hrib nad vasjo, ob vznožju ga obdajajo vinogradi, za njim pa se razteza gozd. Na tem mestu naj bi bil že v 12. stoletju stal neutrjen srednjeveški dvor, ki so ga zgradili grofje Bogenski, v njem pa so živeli ministeriali Leitenburg, po katerih je kraj dobil ime. Na začetku 13. stoletja so posest podedovali grofje Andleški, po letu 1228 pa je prešla v last oglejskih patriarhov. Ti so jo leta 1351 prepustili Habsburžanom, ki so jo leta 1399 podelili Walseejcem. Leta 1472 je posest prešla v deželnoknežjo last, v drugi polovici 16. stoletja pa najprej v zakup, nato v last rodbine Cobenzl. Sedanji dvorec je dal pred letom 1675 zgraditi Janez Filip Cobenzl. V glavnem poslopju je bila tudi grajska kapela Kristusovega trpljenja. Po izumrtju rodbine leta 1810 je posest podedoval Mihael grof Coronini in jo leta 1822 prodal zdravniku Jožefu Mayerju. V lasti družine Mayer je dvorec ostal do druge svetovne vojne, po njej pa je bil nacionaliziran in je služil za družinska stanovanja in druge dejavnosti; krajši čas je v njem delovala kmetijska šola (do leta 1962).
5. ZAJČJI GRAD
Manjši dvorec na vzhodnem koncu vasi Podnanos stoji ob cesti, ki vodi v Orehovico. Dvorec naj bi bil že v 15. stoletju pristava kartuzije Bistra, po razpustu samostana 1782 pa je postal lovska pristava senožeških gospodov Porcia. Okoli leta 1880 je dvorec posedovala družina Tavčar, na začetku 20. stoletja pa družina Zajec, po kateri je tudi dobil ime; ti so objekt spremenili v gostilno in ob tej priložnosti na južni strani prizidali kraško kuhinjo. Cesta v Orehovico je dvorišče prepolovila in gospodarska poslopja z vrtom so ostala na drugi strani. Na severni strani je obzidano dvorišče, v katerega vodi z zahodne strani kamnit rustičen ločni portal s sklepnikom, na katerem je vklesana letnica 1718.
6. DVOREC ZEMONO
Zgodovina vile na Zemonu ostaja zavita v meglo. Funkcija, ki jo je stavba imela: prvotno vinska klet, kasneje pa tudi prostor za zabavo, je bila zgolj eno od poslopij vipavske graščine, nikoli pa ne sedež fevdalne posesti. Tega so si dali grofje Lanthieriji sredi XVII. stoletja na novo zgraditi v bližnji Vipavi. V literaturi je za gradnjo vile Belvedere najpogosteje omenjena letnica 1683, ki jo v rodbinski kroniki navaja Helena Friderika Karolina Lanthieri (1865-1960). Stavba ima po obliki in po funkciji posebno mesto v arhitekturni dediščini na Slovenskem, saj gre za enkraten primer poznorenesančne primestne vile ali dvorca. Stene dvorane so poslikane z marmorirano arhitekturo ter z različnimi uokvirjenimi historičnimi prizori in motivi. V velikih poljih so naslikane idilične vedute, ki naj bi s podobami izmišljenih mlinov, gradov in vil morda pričale o številnih rodbinskih posestih. Današnja poročna dvorana daje z iluzionistično naslikano arhitekturo vtis vrtnega paviljona, iz katerega se nam odpirajo pogledi na velik vrt z jamami, vodnjaki, paviljoni in lepo urejenimi rožnimi gredicami.
7. LANTHIERIJEV DVOREC
Na samem glavnem trgu kraljuje prelep baročni dvorec, ki so ga grofje Lanthieri zgradili leta 1659. Več stoletij je bil pomembno upravno, kulturno in družabno središče zgornje Vipavske doline. Zaradi odlične lege ob pomembni prometni povezavi, udobja, lepega parka in gostoljubnosti je dvorec v 17. in 18. stoletju gostil številne pomembne osebnosti, tudi vladarje in slovite umetnike, kot je denimo beneški komediograf Carlo Goldoni. Po letu 1991 je kompleks prevzela Občina Vipava. Rezidenčno poslopje dvorca Lanthieri je bilo obnovljeno konec leta 2012. Od začetka leta 2013 pa v njem obratuje novogoriška Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo.
O zgodovinski dediščini Vipave lahko veliko izveste tudi na naši spletni strani Izvirna vipavska. Poleg tega pa najdete tudi veliko idej za izlet v naše kraje. http://izvirna-vipavska.si/sl
Ob enem pa vas vabimo, da nas obiščete na TIC-u Vipava, kjer vam bomo predstavili in svetovali kaj si lahko pri nas ogledate.
Vabljeni.