Egipčanska sarkofaga na vipavskem pokopališču

Pokopališče leži na koncu drevoreda ob Goriški cesti v smeri proti Ajdovščini. Na rob vipavskega trga so ga v skladu z jožefinskimi odredbami prenesli na začetku 19. stoletja, kot priča v temelje pokopališke cerkve vzidan kamen z letnicama 1802 in 1819; pred tem je pokopališče stalo na obzidanem prostoru ob župnijski cerkvi sv. Štefana. Na pokopališču sta dve enaki, bržkone sredi 19. stoletja zgrajeni grobnici rodbin Mayer in Lanthieri; prostorni kapeli pravokotnega tlorisa s tempeljskim čelom in segmentno zaključenim pilastrskim vhodom, zaprtim s kovano ograjo, imata notranjščini v zadnji steni ozko nišo, pred katero stoji v grobnici rodbine Mayer litoželezen neogotski nagrobnik v obliki stebra, na katerem stoji molilec. V nizu poleg njiju stoji grobnica družine Lavrin- Hrovatin s parom granitnih egipčanskih sarkofagov, odkritih v grobnicah dvorjanov 4. in 5. dinastije ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi; v Vipavo ju je leta 1845 poslal Anton pl. Lavrin (1789- 1869), avstrijski generalni konzul v Egiptu; gre za dva od doslej znanih šestih sorodnih sarkofagov na svetu.

Anton Lavrin ( 1789 - 1869) je bil generalni konzul, raziskovalec in egiptolog. V Vipavo je pripeljal dva egipčanska sarkofaga iz rdečega granita, ki so ju odkrili v grobnici egipčanske dinastije ob vznožju velikih piramid v Gizi. Sarkofaga sta iz časa okoli leta 2450 pr. n. št. Danes v njih počivajo posmrtni ostanki Lavrinovih staršev in sina Alberta. Sarkofaga sta največji znamenitosti vipavskega pokopališča.

Več v Umetnostna topografija Slovenije- Upravna enota Ajdovščina, ur. Helena Seražin, ZRC SAZU 2012