V svoji bogati zgodovini je Vipava obstajala in je posledično omenjena v pisnih virih različnih obdobij. In vsako obdobje je pri nas pustilo tudi svoj pečat. Zato si lahko vedno znova dovolimo poudarjati, kako bogato zgodovino nosi v sebi ta naša Vipava.
Kako si pa zagotoviti poučna doživetja skozi sprehod znamenitosti, pa nadaljujte z branjem.
Pa začnimo. Prvo tako doživetje je obisk DVORCA LANTHIERI
Skozi čas so si v Vipavi ustvarile dom številne plemiške družine. Mogoče največjo težo, je v mestu pustila prav družina Lanthieri. Dvorec v samem mestnem jedru Vipave, iz leta 1659 priča o njihovem dolgoletnem bivanju pri nas. V njem so ohranjene zanimive freske in poslikave.
Poslikave v veliki dvorani imajo dekorativno funkcijo, saj v originalu dopolnjujejo oljne slike, ki so bile nameščene v sredinah. Na stropu je sredino, kjer je sedaj bel pravokotnik, krasila oljna slika z motivom mitološkega bitja. Oljne slike so bile tudi po stenah, a se danes ne ve kje so.
Poslikava na stropu se je zaradi tehnike baročne freske ohranila veliko bolje kot stenske poslikave in poslikave okenskih špalet, izhaja iz obdobja poznega baroka, tj. 18. stoletja, in je približno stoletje mlajša kot poslikave v ostalih prostorih.
V stropni poslikavi najdemo tudi motiv grozdja in jabolk ter listov trte in jablane. V starejših poslikavah v dvorcu takih motivov ni zaznati, bodisi zaradi pomanjkanja delov poslikav, bodisi zaradi drugačnega sloga slikanja. Notranjost dvorca lahko obiščete v sklopu vodenega ogleda Vipave z našo lokalno vodnico, vsak ponedeljek in sredo ob 17. uri ter vsak petek ob 13. uri.
Pa še kot zanimivost:
Grofje Lanthieri so bili med svojim vladanjem lastniki tudi gradu Slap in mlina na Slapu. V gradu je v času Kranjske dežele imela svoje prostore prva slovenska vinarska in sadjarska šola. To pa zato, ker je takratni lastnik grof Karol Lanthieri brezplačno odstopil deželi prostore in del posestva z vinogradi.
Kaj pa, če pot nadaljujemo v VINARSKI MUZEJ VIPAVA?
Že pred prihodom Rimljanov so se na vipavskih tleh ljudje ukvarjali z vinogradništvom. Vinarski muzej Vipava se nahaja v obokani kleti dvorca Lanthieri. V njem so predstavljene pregledne zbirke trsničarstva, vinogradništva in vinarstva.
Prikazuje tudi vire o tehnološkem postopku predelave grozdja v vino in o vinski kulturi, torej o tem, kako vino postrežemo in ga pripeljemo nenazadnje tudi do hrane, ki ga spremlja. Po drugi strani pa ta muzej spremlja razvoj vinogradništva skozi zgodovino in priča o bogati tradiciji negovanja vinske trte na vipavskih tleh.
Število predmetov v muzeju se spreminja, saj ljudje še vedno prinašajo svoje predmete, za katere želijo, da bi bili tudi del muzejske zgodbe.
STARI TRG je tudi stičišče STARE ŠOLE in STARE KLETI
Starejši domačini Vipavi še dandanes rečejo trg. Pod tem imenom je namreč Vipava zapisana v dokumentu iz leta 1367, ko so tamkajšnji tržani dobili pravico do svojega sejma. Obdobje razcveta je trg doživljal od 17. do 19. stoletja. Ob takratni glavni prometnici med Gorico in Ljubljano je nastala bogata stavbna dediščina, o kateri še vedno pričajo lepo ohranjeni arhitekturni in kamnoseški detajli. Stara šola je bila pod vodstvom vipavskega dekana Jurija Grabrijana zgrajena leta 1861. Monumentalna dvonadstropna stavba s petosnim pročeljem ima z rustiko členjeno pritličje, s pasastim zidcem ločeni nadstropji pa členijo štirje kolosalni toskanski pilastri. V glavni osi je profiliran kamnit portal z ogredjem, ki ga podpira par volutastih konzol. Ob vhodu sta vzidani spominski plošči: leva je posvečena Štefanu Kocijančiču (1818-1883), duhovniku in jezikoslovcu, desna pa Juriju Grabrijanu (1800-1882). Nad pročeljem je v osi portala zvoniček za šolski zvonec.
Na starem trgu je leta 1900 začela v novih prostorih obratovati tudi vipavska Hranilnica. Stavba, ki so jo leta 1913 obnovili in vanjo leta 1925 napeljali elektriko, je bila tudi sedež Kmetijskega društva Vipava in stare vipavske vinske kleti.
CERKEV SV. ŠTEFANA je naša »katedrala«
Župnijska cerkev v Vipavi je posvečena svetemu Štefanu. Ta goduje 26. decembra, ko je v Vipavi tudi tradicionalni blagoslov in žegnanje konj. Sprva gotska cerkev je bila barokizirana; krasijo pa jo freske Franca Jelovška, ki so jim v spodnjem delu prezbiterija kasneje dodali še freske Janeza Wolfa. Ta je v prizore Štefanove zgodbe vpletel tudi več portretov takrat znanih Vipavcev.
Na svetu jih je le šest. Dva sta pri nas- prava EGIPČANSKA SARKOFAGA
V grobnici Lavrin-Hrovatin sta na vipavskem pokopališču egipčanska sarkofaga iz rdečega granita, odkrita v grobnicah dvorjanov 4. in 5. dinastije ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi, ki ju je v Vipavo pripeljal domačin po imenu Anton Lavrin. Po poklicu je bil generalni konzul, raziskovalec in egiptolog. V sarkofagih ležijo posmrtni ostanki njegovih staršev in njegovega sina. Na enem od sarkofagov so celo ohranjeni hieroglifi.
Pečat, ki ga je na vipavskem pustil LEONARDO DA VINCI
Leta 1500 je obiskal Vipavo in takrat preučeval možnosti zajezitve reke Vipave za namene obrambe. Nato je na začetku 16. stoletja je zasnoval obrambo Furlanije pred možnim vdorom Turkov. Temeljito naj bi raziskal tok in potek rek omenjene regije, saj se je ukvarjal z urejanjem visokih voda in nasipov, pri čemer je prispeval k večjemu sožitju človeka in vodnim svetom. V ta namen je izdelal obrambni načrt, po katerem bi preprečili turške vpade z zalitjem dolin in postavitvijo jezov. Iz poročila iz leta 1527 izvemo, da je Leonardo da Vinci naročil izdelavo prestavljive pregrade v slovenskem Posočju in Vipavski dolini. Pričevanja iz njegovih zapisov dokazujejo, da je temeljito raziskal reko Vipavo na ozemlju Vipave, pritoka, ki izvira in teče po slovenskem ozemlju.
Razgledna točka, ki sega v 11. stoletje, naš STARI GRAD
Stari grad je najstarejši grad v Vipavi in priča o pestri zgodovini kraja. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1154. Odkar je bil postavljen je večkrat menjal svoje lastnike. Kot njegov najznamenitejši prebivalec je bil Žiga Herberstein, avtor znamenitih Moskovskih zapisov, v katerih je prvi opisal življenje v takratni Rusiji. Nekoč mu je učitelj dal nasvet, ki se glasi takole: naj ne mine dan, ne da bi vsaj eno uro bral in tako postal pomemben mož svojega časa. In tega nasveta se je Herberstein vedno držal.
Obiščete Vipavo, da si naše čudovito in staro mesto tudi ogledate, se sprehodite po vipavskih ulicah in pa malo posedite na Glavnem trgu ali v mestnem parku.
Vabimo pa vas, da se udeležite tudi naših vodenih ogledov Vipave skupaj z našo lokalno vodnico. Ogledi potekajo vsak ponedeljek in sredo ob 17. uri ter vsak petek ob 13. uri. Na njih boste spoznali arhitekturo Vipave, dvorec Lanthieri, Vinarski muzej Vipava, znamenite vipavske mostove in sedem izvirov reke Vipave.
Dobrodošli!
