Sanabor leži v ozki dolini med Colskim višavjem in Nanosom. Je gručasta vas z zaselkom Zavetniki, ki leži pod Colom v ozki dolini potoka Bele na severni strani Nanosa. Zaselek je starejši kot Vrhpolje, saj ima svoje korenine že v rimski dobi. Tod mimo je vodila pot iz Padske v Panonsko nižino. Po izročilu naj bi bila ravnina pod vasjo nekoč jezero. Zanimiva je cerkev sv. Danijela, ki ima oltar iz leta 1750. Pod njo se začne vintgar Bele, ki se spušča do Vrhpolja.
Ob Sanaboru je hudourniška voda Bela vrezala v apnenec sotesko in s tem ustvarila prečudovite naravne oblike, ki nudijo obiskovalcem možnost plezanja in uživanja v neokrnjeni naravi. Hudournik Bela naraste ob hudih nalivih, navadno pa je njegova struga bolj suha.
Nad Sanaborom in v njegovi bližnji okolici prevladujejo travnate površine, v manjši meri obdelana polja in vinogradi s trto, ki ji pravijo sanaborec, ter gozdovi.
Precej prebivalcev Sanabora se ukvarja s kmetijstvom, največ se jih usmerja v živinorejo in pridelavo mleka. V Sanaboru sta tudi dve ekološki kmetiji.
Za razliko od danes je bil Sanabor v preteklosti poznan po dolini in še dalj predvsem po svojem dobrem vinu. To je bilo za časa avstrijske vladavine, ko je bil Sanabor bogata vas. Pod Italijansko vladavino so se ljudje ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarstvom, vinogradništvo je doseglo popolni upad po koncu 2. sv. vojne. Vinogradi so namreč bili na strmih pobočjih, katerih z mehanizacijo ni bilo moč obdelovati in dejavnost ni bila več donosna. V preteklosti so bile okrog vasi parcele majhne, premožnejši pa so imeli 1 večjo njivo »v deželi« (okrog Vrhpolja, Vipave in Loga;) in en travnik (1 ha) za seno v Višnjah in Podkraju. Ko je koncem 19. stoletja Vipavski grof delil parcele na Nanosu, je Sanabor dobil nekaj parcel gozda v »griču« in ta ni bil najbolj kvaliteten gozd. Danes ima vsaka hiša 2 ha gozda na Nanosu.
Za Sanabor so značilne mnoge precej visoke hiše, kar kaže na to, da je bila vas nekoč bogata in so zatorej ljudje s takim načinom gradnje tudi izkazovali svojo premožnost. Za Nanos pa je v prvi vrsti značilna razpršena gradnja, domačije so glede na gradnjo neskromne.
Dostop
Do Sanabora pelje cesta iz Vipave preko Vrhpolja v smeri proti Colu. Po približno dveh kilometrih iz Vrhpolja se cesta odcepi v desno smer proti Sanaboru.
Znamenitosti
Posebnost v Sanaboru so nekateri kozolci, ki jih drugje v Vipavski dolini ni več mogoče videti. Kot zanimivost velja omeniti, da je bilo po ljudskem izročilu ob cerkvi sv. Danijela v Sanaboru eno najstarejših pokopališč na Vipavskem, kamor so prinašali pokopavat mrtve celo iz Črnič, pri tem pa so se izogibali Ajdovščine, ki je veljala za pogansko (ajdovsko) naselje.
Med znamenitostmi si lahko obiskovalci ogledajo:
-antično žgano grobišče,
-naselbinsko območje z grobiščem v Djakih,
-znamenje sakralnega značaja pri hišah št. 6, 28
-kapelico pred vasjo,
-kapelici pri cerkvi,
-stare objekte na pokopališču,
-znamenje sakralneg značaja na Medlišku,
-žago pri hiši št. 28,
-sakralni kompleks pri cerkvi sv. Danijela ter
-spomenik NOB posvečen padlim krajanom.
NARAVNA DEDIŠČINA
Med lepote Sanabora uvrščamo sotesko Bela, ki jo je izdolbel hudournik Bela. S tem so nastala korita in jezovi, v katerih se zadržuje voda. Zanimivost vasi je tudi rastlinstvo, na katero vpliva stik sredozemskega in celinskega podnebja.
V preteklosti so se prebivalci Sanabora ukvarjali z različnimi obrtmi, kot so oglarstvo, mlinarstvo, kovaštvo, šuštarstvo, lončarstvo, mizarstvo, čebelarstvo, žagarstvo. S čebelarstvom se nekateri ukvarjajo še danes.
