Župnijska cerkev sv. Vida v Podnanosu

Kraj, ki se je nekdaj imenoval Šentvid oz. Šembid, in posredno tudi cerkev sta omenjena v listini iz 1274. Prvotna gotska cerkev je bila pravilno orientirana. Prezbiterij, ki ga je okoli leta 1460 sezidala kranjsko-škofjeloška delavnica, je prva arhitektura, pripisana vodilnemu mojstru te skupine, hkrati pa tudi prva uresničitev gotskega oboka s figuralnimi sklepniki in konzolami na Primorskem. Poslikan je bil okoli leta 1481, ko je cerkev zaradi oskrunjenja ob pustošenju Turkov ponovno posvetil pičenski škof Paskazij iz Gračišća. Sedanja stavba je bila zgrajena v 2.pol.17.st., in sicer pravokotno na starejšo cerkev. Gotski prezbiterij je bil vključen v novo stavbo in je prevzel funkcijo stranske kapele. Novo cerkev je 25.7.1699 posvetil tržaški škof Giovanni Miller. Cerkvena notranjščina je bila popolnoma predelana v 2.pol.18.st. V kapelo Device Marije (stari gotski prezbiterij), ograjeno z neogotsko balustrado, vodi kamnit pilastrski slavolok s sklepnikom. Na temenskih sklepnikih so upodobljeni Mati Božja, sv. Vid in sv. Pavel, na ostalih pa simboli štirih evangelistov, sv. Hieronim, sv. Škof, angela z grbom družine Thurn in grofov Goriških in prvi mojster s svojim znamenjem. V zrcalu ladijskega stropa so v treh štukiranih okvirjih freske: Brezmadežna, Mučeništvo sv. Vida in Sv. Trojica. Močno preslikane freske so sign. delo Giuseppeja Bernardina Bisona z začetka 19.st. 

Vir in informacije: DEKANIJA VIPAVSKA (1 IN 2)- Leksikon cerkva na Slovenskem, Mohorjeva družba Celje, 2004, uredil Luka Vidmar